Trump bi ladjam zaračunaval plovbo skozi Hormuško ožino, cene nafte gor
Ameriški predsednik Donald Trump je predlagal uvedbo 20-odstotne pristojbine za tovorne ladje v Hormuški ožini, kar ob nadaljevanju spopadov z Iranom draži nafto.
Cena severnomorske nafte brent za dobavo v septembru je danes do 10.30 ure po podatkih Bloomberga zrasla za 3,8 odstotka in stane 86,49 dolarja za 159-litrski sod. Cena zahodnoteksaške lahke nafte (WTI) za dobavo v avgustu pa je bila višja za 3,7 odstotka – pri 81,05 dolarja za sod.
Nafta se draži po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump sporočil, da bodo ZDA prevzele večjo vlogo pri varovanju Hormuške ožine ter da načrtujejo ponovno uvedbo blokade za ladijski promet proti Iranu. Ob tem ameriški predsednik predlaga, da bi ZDA tovornim ladjam zaračunavale 20-odstotno pristojbino za varen prehod te ključne pomorske poti.
Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da se bo postopek za uvedbo pristojbine začel takoj, vendar ni navedel dodatnih podrobnosti. Po njegovem mnenju bi bila pristojbina povračilo stroškov Ameriki za zagotavljanje varnosti v regiji.
Poteza po poročanju tujih medijev pomeni preobrat v dolgoletni politiki ZDA, ki je dosledno nasprotovala zaračunavanju cestnin za prehod po mednarodnih plovnih poteh. Še pred nekaj tedni je ameriški državni sekretar Marco Rubio govoril, da nobena država ne bi smela zaračunavati cestnin ladjam, ki uporabljajo Hormuško ožino, pri čemer se je skliceval na mednarodno pravo.
Kritični odzivi
Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi je v prvem odzivu navedel, da se strinja, da mora biti tisti, ki varuje ožino, za to plačan, a da ožino od nekdaj varuje Iran. Dodal je, da je predlagana 20-odstotna pristojbina previsoka.
Britanski premier Keir Starmer pa je poudaril, da mora biti plovba skozi Hormuško ožino popolnoma prosta in brez omejitev. Tudi pomorska agencija Združenih narodov (IMO) je že sporočila, da v splošnem nasprotuje zaračunavanju pristojbin ladjam, ki plujejo skozi mednarodne morske poti. “Ni pravne podlage za uvedbo obveznih cestnin zgolj zato, da bi ladje lahko prečkale določeno ožino,” je neimenovani predstavnik organizacije dejal za Reuters, a dodal, da čakajo več podrobnosti.
Predstavniki pomorske industrije so za agencijo dejali, da bi tak ukrep po njihovem mnenju pomenil kršitev mednarodnega prava, obenem se sprašujejo, kakšna varnostna zagotovila bi ladjarjem lahko dale ZDA.
Logistični strokovnjaki so za tuje medije ocenili, da bi predlagana pristojbina lahko znatno povečala stroške prevoza nafte in drugih dobrin, kar bi se verjetno preneslo na rafinerije, podjetja in na koncu na potrošnike.
Skozi ožino manj ladij kot pred vojno
ZDA so poleg tega ponoči tretjo noč zapored izvajale napade na Iran, ki vrača z napadi na ameriške vojaške cilje v zalivskih državah. Združeni arabski emirati so sporočili, da sta bila v iranskih raketnih napadih v Hormuški ožini zadeta dva tankerja, pri čemer je bil ubit en član posadke, osem pa je ranjenih, je poročal N1.
Pred februarskim začetkom vojne je Hormuško ožino prečkala približno petina svetovnih zalog nafte in plina. Spopadi so tako povzročili dvig svetovnih cen energije, gnojil in drugih dobrin. Čeprav se je promet po sporazumu med ZDA in Iranom prejšnji mesec delno sprostil, je obseg še vedno precej pod predvojno ravnjo, kažejo podatki Bloomberga.
